Habent sua fata libelli, knjige imajo svojo usodo, je pred slabima dvema tiso?letjema zatrdil Terencijan Maver, pri ?emer je starorimski u?enjak to usodo tesno povezal z bralkami in bralci, njihovimi interpretativnimi zmožnostmi. Danes pa bi menda lahko dodali, da tu igra svojo nemajhno vlogo tudi nenehno spreminjajo?i se okus bralske javnosti. Da resni?no nikoli ne moremo z zanesljivostjo napovedati, kaj se bo v hitrem toku ?asa zgodilo s tem ali onim naslovom, lahko precej dobro vidimo ob pesniškem opusu Otona Župan?i?a. ?e so bile namre? Župan?i?eve zbirke poezije za odrasle – tu govorimo o knjigah ?aša opojnosti, ?ez plan, Samogovori, V zarje Vidove in Zimzelen pod snegom – dolgo v samem osr?ju slovenskega nacionalnega literarnega kanona, ?e smo jih torej vrsto let vneto brali, citirali in analizirali, jih danes, tak je vsaj vtis, le še malokdo vzame v roke. In kolikor Župan?i?a leta 2019 beremo, to slej ko prej po?nemo zahvaljujo? njegovemu Cicibanu, Pisanicam in drugim delom otroške oziroma mladinske poezije. Da Župan?i?eva zvezda danes sveti bolj bledo kakor nekdaj, po svoje potrjuje tudi dejstvo, da je junijska sedemdesetletnica pesnikove smrti minila precej neopazno, brez priložnostnih ponatisov njegovih knjig, brez pesniku posve?enih strokovnih simpozijev, celo brez spominskih literarnih branj. Kaj se je torej zgodilo? Zakaj se zdi, da nas Župan?i?evo literarno ustvarjanje leta 2019 nagovarja s tišjim glasom, kakor poprej? In ?e pristajamo na ta molk, na to pozabo, ?emu se pravzaprav odrekamo, katere trajne odlike Župan?i?eve umetnosti potiskamo v slepo pego? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili literarno zgodovinarko in predavateljico na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Darja Pavli?. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Oton Župan?i? (Wikipedia, javna last)
Comentarios